Drnulovec
Drnulovec je iz škrlatnordečih plodov rumenega drena pripravljena žgana pijača, ki jo poznajo zgolj v okolici Pilštajna. Da gre za posebnost kaže tudi zanimiva pilštanjska himna, ki jo je napisala Kristina Berhold: »Čez Pilštanj voda teče, drnule peremo, če eno nam odnese, se vsi zaderemo. Kak škoda je drnule, po Pilštanj jamramo, če kdo drnulo najde, nazaj na Pilštanj z njo! In tako naprej…«!
Kozjansko jabolko
Kozjansko jabolko je bil sprva svojevrstni identifikacijski simbol izročila, tradicije in življenja Kozjancev, potem pa je postal ugleden projekt Kozjanskega parka, ki se je zanj odločil tudi zaradi prvotne skrbi namenjene ohranitvi ptičev, ki pa so za svoj obstoj potrebovali visokodebelne sadovnjake Gre za tradicionalno sorto jablane, vzgojene tako, kot se je to dogajalo v preteklosti. Sevniška voščenka je kozjanska endemitska sorta jabolka - omejena je le na to območje. In šele potem pridejo bobovci, carjeviči, krivopeclji, možnarčki, zajčji zobki, krvavke, rožmarinke, špičke, škrbotke ... ki jih najdemo tudi drugod v Sloveniji. Do sedaj so na Kozjanskem našteli 65 različnih sort jabolk in več kot 20 sort hrušk.Tako stara jabolka prinašajo povsem nove kulturne vsebine, od katerih velja posebej omeniti praznik kozjanskega jabolka, ki drugi konec tedna v oktobru vabi ljudi v Podsredo na sejem, na najrazličnejše prireditve, delavnice ... predvsem pa na zabavo. Vse to se proizvaja in dogaja pod blagovno znamko Kozjanski park.
Opazovalnica zvezd
Posebnost OŠ Prevorje in kraja predstavlja prevorski astronomski observatorij oz. opazovalnica zvezd z odprtim pogledom na južno nebo. Zaradi odsotnosti svetlobne onesnaženosti predstavlja Prevorje idealno lokacijo za astronomska opazovanja in raznovrstne tabore. Prevorsko kulturno društvo v sodelovanju z Astronomskim društvom Kosci iz Šentjurja, ki ima v upravljanju tamkajšnji observatorij, že več let zapored zadnjo soboto v juliju organizirata tradicionalno Astronomsko noč, SAMA Navitas pa vas v objem zvezd in noči popelje po želji …
Pranger
Sramotilni steber ali pranger je bil nekdaj zunanji znak trških pravic določenega trga. Nižje sodstvo, ki so ga lahko izvrševali v trgih, se je pogosto posluževalo sramotilnih kazni. Prestopnik, ki je izvršil lažji prestopek, je bil javno izpostavljen. Priklenili so ga k sramotilnemu stebru, steni, križu, na sramotilne odre, klade ali k sramotilnim klopem. Kaznovanje je trajalo od 1–2 uri, včasih tudi celi dan. Poleg prangerja je visela tabla, na kateri je bilo napisano prestopnikovo ime, njegov prestopek in kazen. Ljudje so prestopnikovo trpljenje zavedno opazovali, nemalokrat so ga zasmehovali, psovali, obmetavali s kamenjem, blatom in drugo nesnago. Da je bila sramota čim bolj poznana, so kazen izvrševali zlasti ob trških dneh. Prangerje najdemo v Šmarju pri Jelšah, Podsredi, Pilštajnu, Planini pri Sevnici in drugod.
Grajski park Planina
Grajski park ob gradu Planina je primer izjemnega posluha za kulturno oblikovan ambient. Odraža zgodovinski razvoj prostora in prostorske identitete. V obnovljenem grajskem parku rastejo zaščitene rastlinske vrste kot so turška lipa, robinija, kostanjev in lipov drevored, ki pletejo naravno kulturno dediščino kot nalašč oblikovano in negovano za nevsakdanje dogodke.
Franc Guzaj – Kozjanski Robin Hood
Razbojnik, ki je kradel bogatim in dajal revnim. Svojo razbojniško pot je pričel, ko ga je lastnica gostilne, kjer je bil zaposlen kot pomožni delavec, po krivem obtožila kraje. Obsojen je bil na sedemletno zaporno kazen, a je iz zapora kmalu pobegnil v Košnico (kraj blizu Gorice pri Slivnici in Prevorja) in pričel pravico jemati v svoje roke. Pohajkoval je po Kozjanskem in Štajerskem, plenil gradove, sejme in župnišča in se skrival pri prijateljih, ki so ga z veseljem vzeli v svoj dom. Leta 1880 so ga orožniki, katerim se je celo življenje spretno izmikal, ustrelili. Pokopali so ga na neposvečeni zemlji, na prevorskem pokopališču.