Splošno o Kozjanskem

Kozjansko lahko omejimo s štirimi  rekami, ki ga objemajo: Sotlo, Savo, Savinjo in Voglajno ali okoli njega razvrstimo zaveso hribov: Posavsko hribovje, Plešivec(686 mnm)  in Žusem (669 mnm), ter Bohor (1023 mnm) in Orlico (Veliki vrh, 697 mnm).

Vzhodni del Kozjanskega je zaznamovan z vinogradniškimi območji, ki spadajo v slovenski vinorodni okoliš Šmarje - Virštanj, zahodni del Kozjanskega pa je pretežno gozdnat.
Velika posebnost znotraj Kozjanskega predstavlja Kozjanski regijski park, ki je bil ustanovljen  leta 1981 s posebnim zakonom  kot Spominski park Trebče. Leta 1996 se je preimenoval v Kozjanski park in s površino  19.600 ha sega v občine: Bistrica ob Sotli, Kozje, Podčetrtek, Brežice in Krško. To je prvi in največji regijski park v Sloveniji, odlikuje pa ga raznolika pokrajina, naravne zanimivosti, bogata kulturna dediščina in tradicija.

Kozjansko postreže z bogato podeželsko ponudbo kot so bio izdelki in izdelki zdrave prehrane, kmečki turizmi, ponudniki namestitev v neobičajnih namestitvenih objektih – senikih, številne možnosti za aktivno preživljanje prostega časa, medičarstvo, zeliščarstvo, vinotoči, turistične vinske ceste, pohodništvo, kolesarjenje ...

Pokrajina

Prepoznavno krajino sestavlja hribovit in gričevnat svet, ki proti vzhodu počasi prehaja v ravninskega in je bogato prepreden z raznoliko rabo tal. Že na majhnih površinah se izmenjujejo travniki, gozdovi, sadovnjaki in njive. Biotska raznolikost je izjemna, zato sta tako rastlinski kot živalski svet izjemno zanimiva, kar je posledica pestrosti geološke podlage, razgibanega reliefa in ekstenzivnega, do življenja prijaznega kmetijstva v preteklosti. Poleg tega ima Kozjansko bogato kulturno dediščino, saj je zaznamovan z dolgo in zanimivo človekovo zgodovino. Arheološke najdbe pričajo o prazgodovinskih naseljih na tem območju. Zaradi geografske odmaknjenosti in zaprtosti območja pa sta do izraza toliko bolj prišli samoniklost in navezanost na lastno kulturo. 
Turistični prospekt danes prinaša pogled na zeleni ocean gričev, številne cerkvice in zaselke raztresene po vrhovih in dolinah ter  tipično tradicionalno stavbno dediščino s še vedno prisotnimi lesenimi hiškami, kritimi s slamo. Turistični užitek pa določajo poleg krajine in stavbne arhitekture še tipična hrana in pijača (vino ali jabolčni sok), možnosti rekreacije in športa, nabiranje zdravilnih zelišč in predvsem kontakt z ljudmi, ki se še znajo smejati z očmi.

Zgodovina

Ime Kozjansko se je uveljavilo šele med 2. svetovno vojno in po njej, pokrajina pa je bila najgosteje poseljena v času fevdalizma. Takrat so mnogi kraji imeli tržne ali mestne pravice in razvita je bila obrt in trgovina. Območje je bilo med 2. svetovno vojno eno od središč osvobodilnega boja na Štajerskem. Po vojni je področje veljalo za bolj ali manj pozabljeno in mnogi prebivalci so se odselili v mesta ali odšli v tujino. V zadnjem času se je podoba spremenila. Ljudje ostajajo ali se vračajo. Kozjansko dobesedno brsti v smislu razvoja, gospodarskih možnosti in vse številnejših turističnih ponudnikov. Njegova dolgoletna odmaknjenost od gospodarskega razvoja in udobnega življenja, vključno z depopulacijo, pa postaja veličastna prednost  in velik adut današnjega časa. Kozjansko je ohranilo svoj prvobitni videz in vstopa v turizem in življenje kot sveža in zdrava destinacija.

Kulturna dediščina

Grad Podsreda
Je eden najbolje ohranjenih gradov na naših tleh. Leži na območju mogočne fevdalne posesti, ki jo je imela na Kozjanskem grofica Hema Breže-Selška, na severnem pobočju Orlice, 5 km iz istoimenskega trga Podsreda. V prvi etaži gradu je na ogled kratka predstavitev, v renesančni sobi je razstava lesorezov s prikazi opreme in oblačil, nastalih okrog 1860; v stolpu in galeriji pa visijo litografije štajerskih gradov. Na ogled je srednjeveška kuhinja in pod stopniščem skrite grajske ječe ter stalna razstava slikarja Franceta Slane.

Grad Planina

Grad Planina (nemško Montpreis, Monpreis ) leži nad istoimenskim trgom Planina pri Sevnici v občini Šentjur pri Celju. Danes ima obnovljeno kaščo in je primeren kraj za različne gastronomske in druge dogodke.

Samostan Olimje
Leta 1663 so se v njem naselili redovniki pavlinci, ki so ob gradu-samostanu zgradili baročno cerkev in jo opremili s črno-zlatimi oltarji, posvečeno Marijinemu vnebovzetju.
Na ogled je tudi tretja najstarejša lekarna v Evropi.

Kalvarija in Cerkev sv. Roka v Šmarju pri Jelšah
Pasijonski preplet arhitekture, slikarstva in kiparstva ter na prvi pogled preprosta podeželska cerkev, ki v svoji notranjosti skriva bogato baročno dediščino

Številni mlini in med njimi
Levstikov mlin

Mlin na Bistrici obsega poleg mlina še gospodarsko poslopje s hlevom, kaščo, ki danes služi bivanju ter novo hišo.

Virštajn
Virštanj je po vinogradniških gričevnatih pobočjih razloženo naselje, katerega ime se je prvič pojavilo v 13. stoletju. Kraj je baje dobil ime po štirih kamnih, mejnikih gosposke vinorodne posesti, po nemško imenovanih »vier Stein«. Središče kraja predstavlja nekdanja viteška in vinska klet Banovina, ob kateri raste 120 let stara vinska trta. To, da ima kraj osrednjo vlogo v celotnem vinorodnem okolišu, potrjuje uveljavljena in priznana znamka vina virštanjčan.

Številni prangerji (Šmarje pri Jelšah, Podsreda, Pilštajn, Planina pri Sevnici…)
Srednjeveške kamnite gmote so nekdaj služile za kazen prestopnikov, ki so na očeh množice brez vode in hrane prebili noč in dan, mimoidoči pa so jih lahko zbadali in žalili po mili volji..

Kozjanska domačija
Na Dobju pri Planini je na ogled in v turistični užitek prenovljena eko-etno hiša iz lesa in krita s slamo, ki skupaj z muzejem v bližini tvori majhen skansen, predvsem pa ambient kot nalašč za turistična raziskovanja.

Naravna dediščina

Zaščitene in redke rastline
Med rastlinami so velika posebnost vrste iz t.i. “rdečega seznama” , ki jih je tod najti kar v lepem številu, še posebej znotraj Regijskega Kozjanskega parka. Sem sodijo blagajev volčin, velikonočnica, kranjska lilija, Jacquinov jetičnik, panonska detelja, različne orhideje, opojna zlatica, tržaški svišč, širokolistna in bodeča lobodika, kobulasti zelenček, jarica,…

Suhi travniki
Združba pokončne stoklase in srednjega trpotca napleta travnato preprogo, ki jo najlepše opazujemo na Vetrniku v obliki hribovskih suhih travnikov.

Visokodebelni sadovnjaki

Svojevrstni habitat, je dom najrazličnejšim ptičem, pašnik kopunom (kastrirani petelini), daje lep in pisan les, ki podpira mizarsko tradicijo  ter postreže z dobrimi in  zdravimi jabolkami. Ta jabolka so tradicionalne sorte in vzgojena na tradicionalen način. Do sedaj so na Kozjanskem našteli 65 različnih sort jabolk in več kot 20 sort hrušk.

Kozjanski regijski park

Kozjanski regijski park je bil ustanovljen leta 1981 s posebnim zakonom kot Spominski park Trebče in nosi od leta 1996 ime Kozjanski park. S površino19.600 ha sega v naslednje občine: Bistrica ob Sotli, Kozje, Podčetrtek, Brežice in Krško. Pokrajini dajeta življenje reki Sotla in Bistrica. Značilna kulturna krajina prepletena s številnimi cerkvami, kapelicami, gradovi, hišami in gospodarskimi objekti skriva posebnosti iz sveta nežive in žive narave.

Grajski park Planina
Nad obnovljenim gradom Planina v Planini pri Sevnici v lepo obnovljenem grajskem parku rastejo zaščitene rastlinske vrste kot so turška lipa, robinija, kostanjev in lipov drevored.

Ptičji rezervat ob Slivniškem jezeru

5 km dolgo Slivniško jezero, ki je nastalo leta 1976 kot zbir za tehnološko vodo za bližnjo železarno Štore, se razprostira na 84 ha površine in pomeni malo ornitološko posebnost, saj se ob njem zadržujejo  številne ptice in med njimi: zlatovranka, Feldeggov sokol, elegantni ribji orel, sive čaplje in štorklje ter druge. Ribiči lahko v jezeru ujamejo katero izmed 28 vrst v njem živečih rib. 

Gruška jama
Gruska jama blizu Kozjega je kraška zatrepna dolina,ki se začenja s 30 m visoko previsno steno in skozi katero nas popelje urejena pot z informativnimi tablami.

Ajdovska žena
Slikovita skala v strmem gozdnatem pobočju nad levim bregom Bistrice pod naseljem Pilštanj, imenovana Ajdovska žena, je visoka 12 in spominja na žensko z otrokom v naročju. Po legendi, ki kroži med prebivalci, naj bi okamnela, ko je preklela sonce

Izročilo preteklosti

Glažutarstvo
Steklarstvo ima na Kozjanskem že dolgo tradicijo in razvilo se je predvsem tam, kjer so gozdne površine ponujale zadostne količine lesa. Tukaj so izdelovali predvsem izdelke iz zelenega in brezbarvnega stekla, nekatere ohranjene steklene posode ter fragmenti nekdanjih steklarn pa dokazujejo, da so izdelovali tudi mlečno in večbarvno steklo. Stalna razstava o tem je na ogled v gradu Podsreda.

Lončarska delavnica Pilštajn

Posebnosti

Astronomski observatorij
Na Prevorju je v tamkajšnji osnovni šoli pravi astronomski observatorij oz. opazovalnica zvezd z odprtim pogledom na južno nebo. Prevorsko kulturno društvo v sodelovanju z Astronomskim društvom Kosci iz Šentjurja, ki ima v upravljanju tamkajšnji observatorij, že več let zapored zadnjo soboto v juliju organizirata tradicionalno Astronomsko noč.

Nekaj tipičnih jedi

Kozjanska mlinčevka
To je pogača, zložena iz več plasti orehovega in jajčnega nadeva. Je sočna in izdatna praznična jed, ki jo lahko primerjamo z okusnimi tortami in drugimi sladicami.

Slivov močnik
Z moko podmetene in v osoljenem mleku  skuhane suhe slive, ki jim pravijo tud čvičkova župa ali podmetene slive. Pripravimo lahko tudi iz suhih hrušk in drnul (v okolici Pilštajna).

Kozjanska kruhova potica

Pripravljena je iz v mleku namočenih plasti kruha, ki se premažejo s smetano,  vstavijo v listnato testo ter speče v pečici.

Kozjanska potica
Potica je zvita iz testa narejenega iz ajdove moke in testa iz bele moke, ki jih položimo enega vrh drugega in spečemo.

Kozjanski krapi
Krapi so kuhani močnati žepki, kuhani v slanem kropu. Nadev je iz prosene kaše, postrežejo pa se z ocvirki ali smetano. Postrežemo jo kot glavno jed ali kot prilogo k mesnim jedem z omako.

Sirova zafrkača
Pogača  iz kvašenega testa in skutnim nadevom je dobila ime po zavihanem robu.

Korejevec
To je zelenjavna enolončnica, ki ji je ime prineslo korenje – sprva le belo in rumeno, danes pa se vse bolj uveljavlja rdeče in rumeno.

Svet ptic

Tukaj živi kar 120 različnih vrst ptic, od katerih jih ima 25 vrst velik varstveni pomen (od redkih vrst v slovenskem merilu do globalno ogroženih vrst). Kozjansko je gričevnata pokrajina z nadmorskimi višinami do 500 metrov, ki se proti vzhodu  postopno znižuje v ravninski svet ob Sotli. Zaradi dobro ohranjene narave, predvsem pa zaradi zavetja gozdov, logov in visokodebelnih sadovnjakov, je to območje pravi raj za ptice. Pravzaprav velja slogan: Kozjansko je tisti del Slovenije, kjer pesmi ptic ni preglasil še nihče…”! zato tukaj najdemo prepelice, črno štorkljo, kosca, vijeglavko, pivko, detla, pogorelčka, škrjančka, kobiličarja, bičjo trstnico, belovratega muharja, rjavega srakoperja in druge.